SI9600364A - Priprava za izenačevanje tlaka, zlasti pri zamrzovalnih napravah - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na pripravo za izenačevanje tlaka med notranjostjo hladilnih, zlasti pa zmrzovalnih naprav in okolico. Kot smotrno se je izkazalo, če se za izenačenje tlaka in odtok vode uporabi isto skoznjo luknjo (2), zasnovano v dnu (1) hladilne oz. zmrzovalne naprave. V skoznji luknji (2) je v navpični smeri pomično razporejen zamašek (3), ki je zasnovan tako, da z vmesnim odsekom (11) tesnilno nalega na ustrezni vmesni odsek (8) skoznje luknje (2). Pomik zamaška (3) v navpični smeri je pri tem omejen s paličastim nastavkom (5'), zasnovanim na pokrovu (5) skoznje luknje (2) in štrlečim vanjo.ŕ

Description

GORENJE

Gospodinjski aparati d.o.o.

Priprava za izenačevanje tlaka, zlasti pri zamrzovalnih napravah

Predloženi izum se nanaša na pripravo za izenačevanje tlaka med notranjostjo hladilnih, zlasti pa zamrzovalnih naprav in okolico.

Z razvojem zamrzovalnih naprav se je močno izboljšalo tesnjenje med vrati in ohišjem zadevne naprave. Takšno dobro tesnjenje pa ima tudi slabo stran. Namreč, ko vrata naprave odpremo, vdre vanjo svež zrak, katerega temperatura je običajno znatno višja od temperature v notranjosti naprave. Ko vrata naprave ponovno zapremo, se zrak v notranjosti izohomo ohladi, kar pripelje do znižanja tlaka v notranjosti naprave same. Tlak v notranjosti naprave se sčasoma sicer praktično izenači s tlakom okolice, vendar se pojavi problem, kadar želimo vrata naprave sorazmerno kmalu po predhodnem zaprtju le-teh ponovno odpreti. Tedaj je namreč za odprtje vrat potrebna sorazmerno velika sila.

Za rešitev tega problema različni proizvajalci uporabljajo različne rešitve. Tako obstaja npr. rešitev, pri kateri se z delovanjem na ročaj za odpiranje vrat npr. zamrzovalne naprave sočasno deluje tudi na tesnilo med vrati in ohišjem in sicer v smislu namenskega ustvarjanja špranje, skozi katero se izenači tlak v notranjosti naprave z okoliškim tlakom. Nadaljnja rešitev obsega bodisi ročno ali nožno odpiranje preko vzvodovja, zasnovanega v ročaju. Še nadaljnja rešitev zahteva uporabo membranskega ventila, kar pogojuje dodaten poseg za vgraditev v vrata oz. ohišje npr. zamrzovalne naprave. Ena od znanih rešitev predlaga vgraditev ventila, ki se ga aktivira z gumbom, druga pa aktiviranje majhne črpalke za zvišanje tlaka v napravi. Znana je tudi rešitev, pri kateri se z dekompresijsko ploščo stalno vzdržuje špranjo v področju tesnjenja.

Vse znane rešitve pa imajo resne pomanjkljivosti. Tako nekatere niso primerne za uporabo pri npr. zamrzovalnih napravah, ki so namenjene vgraditvi v kuhinjske elemente. Druge obsegajo sorazmerno zahtevne mehanizme ali pa so zasnovane s stalno špranjo, kar ima za posledico stalen prehod zraka in s tem segrevanje notranjosti naprave.

Naloga izuma je ustvariti takšno pripravo za izenačevanje tlaka med notranjostjo hladilnih oz. zamrzovalnih naprav, ki bo enostavna in bo odpravila pomanjkljivosti znanih rešitev.

Zastavljena naloga je po izumu presenetljivo rešena tako, da se tako za izenačevanje tlaka v notranjosti npr. zamrzovalne naprave in okoliškega tlaka kot tudi odvajanje vode, nastale pri odtaljevanju naprave, uporabi isto skoznjo luknjo, zasnovano v dnu naprave.

Pri tem je v omenjeni skoznji luknji, zasnovani v dnu naprave, v navpični smeri pomično razporejen zamašek, ki je zasnovan tako, da z enim od svojih odsekov tesnilno nalega na enega od ustreznih odsekov skoznje luknje. Pomik zamaška v navpični smeri je pri tem omejen s paličastim nastavkom, zasnovanim na pokrovu skoznje luknje in štrlečim vanjo.

Kot smotrno se je izkazalo, če sta tista odseka zamaška in skoznje luknje, ki tesnilno nalegata drug na drugega, zasnovana s stožčastima skladnima ploskvama.

Zamašek je pri pripravi po izumu izdelan iz lahkega materiala, kar olajša vzgonsko delovanje bodisi zraka, vstopajočeva v napravo, ali vode, izstopajoče iz naprave, na zamašek. Po eni od izvedb je zamašek na prosti strani svojega zgornjega odseka po vsem obodu zasnovan z radialnim podaljškom, ki na svojem zunanjem robu obsega osno potekajočo, k spodnjemu odseku obrnjeno štrlino. Med to štrlino, radialnim podaljškom in zgornjim odsekom nastane tako zračna komora, ki pripomore pri vzgonskem učinku v vodi.

Alternativna izvedba predvideva, da je zamašek po svojem zgornjem odseku zasnovan z nizom radialno štrlečih in po obodu enakomerno razporejenih kril. Le-ta preprečijo mirovanje zamaška v zgornji legi, s čimer onemogočijo zlepljenje zamaška zaradi površinske napetosti.

Izum je v nadaljevanju pobliže opisan na osnovi izvedbenih primerov in s pomočjo priloženih skic, kjer kaže sl. 1 pripravo za izenačevanje tlaka po izumu, vgrajeno v dno npr. zamrzovalne naprave, v prerezu vzdolž vzdolžne osi priprave, sl. 2 drugi izvedbeni primer tesnilnega zamaška priprave s sl. 1 in sl. 3 tretji izvedbeni primer tesnilnega zamaška priprave s sl. 1.

Dno 1 npr. zamrzovalne naprave je zasnovano s skoznjo luknjo 2, v kateri je razporejen tesnilni zamašek 3. Pri tem je dno 1 v notranjosti omenjene naprave zasnovano s proti luknji 2 stekajočo se ploskvijo 4. Luknja 2 je s strani ploskve 4, tj. notranjosti naprave, na po sebi znan način pokrita z vsaj enim mrežastim pokrovom 5, obsegajočim niz npr. koncentričnih skoznjih lukenj 6 in v luknjo 2 štrleč paličast nastavek 5’, na nasprotni strani pa je povezana z okolico.

Skoznja luknja 2 obsega v bistvu tri odseke: prvi, zgornji odsek 7, drugi, vmesni odsek 8 in tretji, spodnji odsek 9. Pri tem sta zgornji in spodnji odsek 7 in 9 v danem primeru zasnovana kot istoosna valja, pri čemer je zgornji odsek 7 zasnovan s sorazmerno večjim premerom kot spodnji odsek 9. Odseka 7, 9 prehajata drug v drugega preko vmesnega odseka 8, ki je prednostno zasnovan kot obrnjen prisekan stožec.

V skoznji luknji 2 je tako razporejen zamašek 3, da lahko brez ovir izvaja gibanje v navpični smeri. V osnovnem položaju nalega zamašek 3 z ustrezno zasnovano ploskvijo na ploskev vmesnega odseka 8 skoznje luknje 2, zaradi česar je slednja zaprta; pretok zraka ni mogoč. Zamašek 3 je pri tem lahko zasnovan bodisi kot votel zamašek ali pa masivno in kot tak obsega tri odseke, zgornjega 10 valjastega, vmesnega 11 stožčastega in spodnjega

12, ki je lahko bodisi valjast ali koničen. Zgornji in spodnji odsek 10 in 12 zamaška 3 sta pri tem zasnovana z bistveno manjšima premeroma kot zgornji in spodnji odsek 7 in 9 skoznje luknje 2, tako da se lahko brez težav pomikata v slednji.

Zamašek 3 je na svoji zgornji, proti pokrovu 5 obrnjeni strani zasnovan s kalotasto poglobitvijo 13, ki je namenjena sodelovanju s paličastim nastavkom 5’. Kadar zaradi prejšnjega odpiranja vrat npr. zamrzovalne naprave pride v le-tej do izohome podhladitve zraka in s tem do znižanja tlaka, zunanji zračni tlak potisne v skoznji luknji 2 nahajajoči se zamašek 3 v navpični smeri, tako da je omogočen vdor okoliškega zraka v notranjost naprave in s tem izenačitev zunanjega tlaka s tlakom v notranjosti naprave. Z vstopom paličastega nastavka 5’ v kalotasto poglobitev 13 je s tem preprečen prekomeren pomik zamaška 3 v navpični smeri, kar bi lahko povzročilo izpad spodnjega odseka 12 zamaška 3 iz spodnjega odseka 9 skoznje luknje in s tem konec vodenja zamaška 3 v skoznji luknji

2.

Zamašek 3 je izdelan iz lahkega materiala, npr. polistirena v penasti obliki (stiropora), da ga zračni tok lahko premakne. Poleg izvedbe s sl. 1 je zamašek 3 lahko na strani, obrnjeni k pokrovu 5, po vsem obodu zasnovan tudi z radialnim podaljškom 14 (sl. 2), ki na svojem zunanjem robu obsega osno potekajočo, k spodnjemu odseku obrnjeno štrlino. Med to štrlino, radialnim podaljškom 14 in zgornjim odsekom 10 nastane tako zračna komora, ki pripomore pri vzgonskem učinku v vodi.

Alternativna izvedba zamaška 3 (sl. 3) predvideva, da je zamašek 3 po svojem zgornjem odseku zasnovan z nizom radialno štrlečih in po obodu enakomerno razporejenih kril 15. Le-ta preprečijo mirovanje zamaška 3 v zgornji legi, s čimer onemogočijo zlepljenje zamaška 3 zaradi površinske napetosti.

Smotrno in prednostno je, da je skoznja luknja 2, ki je predvidena kot luknja za izenačevanje tlaka, sočasno tudi luknja za odvod vode, nastale pri odtaljevanju zamrzovalnika. Voda se zbira v zgornjem odseku 7 skoznje luknje 2 in ko se nateče zadostna količina, tekočinski vzgon dvigne zamašek 3 iz tesnilne lege, s čimer se luknja 2 sprosti in omogoči odtok vode iz naprave.

Kot že omenjeno, je skoznja luknja 2 na po sebi znan način zaprta z mrežastim pokrovom 5, katerega naloga je preprečiti vstop smetem v luknjo 2, kar bi utegnilo povzročiti zamašitev le-te. Skoznje luknje 6 na pokrovu 5 so stožčasto razširjene v smeri proč od luknje 2, tako da topel zrak, ki ga podtlak potegne v notranjost zamrzovalne naprave, odpihne oz. odtali morebitne ledene delce, ki bi se nabrali na luknjah 6 pokrova 5.

Claims (5)

1. Priprava za izenačevanje tlaka med notranjostjo hladilnih, zlasti pa zamrzovalnih naprav in okolico, značilna po tem, daje v skoznji luknji (2), zasnovani v dnu (1) hladilne oz. zamrzovalne naprave, v navpični smeri pomično razporejen zamašek (3), ki je zasnovan tako, da z enim od svojih odsekov (10, 11, 12) tesnilno nalega na enega od ustreznih odsekov (7, 8, 9) skoznje luknje (2), pri čemer je pomik zamaška (3) v navpični smeri omejen s paličastim nastavkom (5’), zasnovanim na vsaj enem pokrovu (5) skoznje luknje (2) in štrlečim vanjo.

2. Priprava po zahtevku 1, značilna po tem, da je skoznja luknja (2) sočasno tudi odtok za vodo.

3. Priprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da je zamašek (3) na prosti strani svojega zgornjega odseka (10) po vsem obodu zasnovan z radialno štrlino (14).

4. Priprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da je zamašek (3) po svojem zgornjem odseku (10) zasnovan z nizom radialno štrlečih in po obodu enakomerno razporejenih kril (15).

5. Priprava po zahtevku 1, značilna po tem, da zamašek (3) s stožčastim vmesnim odsekom (11) tesnilno nalega na stožčasti vmesni odsek (8) skoznje luknje.