SI8012092A8 - TRAK IZ PLOČEVINE ZA IZDELAVO PLOČEVIN ZA JEDRA E-OBLIKE IN Z NJIHOVIMI ZUNANJIMI KRAKI SKLADAJOČIH SE ZAKLJUČNIH PLOČEVIN l-OBLIKE DUŠILKE ALI TRANSFORMATORJA, POSEBNO ZA UPORABO KOT PRIKLJUČNA PRIPRAVA ZA CEVI S PLINSKIM PRAZNJENJEM - Google Patents

Description

Področje tehnike, v katero spada izum

Izum se nanaša na trak iz pločevine za izdelavo pločevin za jedra E-oblike in z njihovimi zunanjimi kraki skladajočih se zaključnih pločevin I-oblike dušilke ali transformatorja, posebno za uporabo kot priključna priprava za cevi s plinskim praznjenjem. Po mednarodni klasifikaciji patentov spada izum v razreda H 01F 43/02 in H 01F 3/00.

Tehnični problem

Tehnični problem je takšen trak iz pločevine za lamele, da se ne štancajo brez odpadkov ali z malo odpadkov samo pločevina za jedra E-oblike in zaključna pločevina I-oblike, temveč da se lahko lamele v magnetnem krogu razporedijo tako, da se lahko zračna reža nastavi po potrebi.

Stanje, tehnike

Z izdelavo brez odpadkov pločevin za jedra E-oblike in zaključnih pločevin I-oblike za plaščna jedra po DIN 43 300 list 2 je že znan takšen trak izpločevine, pri katerem sta dve pločevini za jedra E-oblike s krakoma tako obrnjeni druga proti drugi, da se tvorita dve zaključni pločevini I-oblike. s štancanjem prostorov, ki se nahajata med kraki. Ta odsek pločevine se sicer lahko izdeluje, brez odpadka pri štancanju, vendar je pomanjkljivo, da ima zračna reža med srednjim krakom pločevin za jedro E-oblike in zaključnimi pločevinami I-oblike zaradi določitve v orodu za štancanje določeno velikost. S tem manjka možnost, da bi se nastavilo velikost zračne reže zaradi izključitve izdelavnlh toleranc na določeno vrednost. S tem tudi ni možno, da bi se s tem znanim postopkom štancania pri optimalni izrabi prostora za navitje proizvedlo zračno režo, ki pripada poljubni, impedanci. Celo z velikimi stroški z več različnimi orodi za štancanje bi se dosegla samo groba razdelitev. Razen tega vodi izštancanje za vsako navitje potrebne zračne reže k dodatnemu proizvodnemu vlaganju, ki se pri visokih delovnih stroških ne more prenašati. Bilo bi sicer možno, da se namesti med konce zunanjih krakov pločevine za jedro E-oblike in konci zaključne pločevine i-oblike vložke za zračno režo. To pa ne zahteva samo zahtevnejše montažne razporeditve za sprenjanje E-I-lamel, temveč nastane kot posledica zunanje zračne reže tudi magneten stresan pretok, ki ga lahko vodi do motečih brnenj.

Iz OE-PS 294 270 znan tudi rez pločevine za plaščno jedro, ki se tvori iz pločevin za jedro E-oblike in zaključnih pločevin I-oblike, pri čemer se zaključne pločevine I-oblike ustrezno porinejo med krake pločevin za jedro E-oblike. Tu se teži za tem, da se plaščno jedro ne glede na obliko lamele s pomočjo plašča ohišja in dna tako oklene, da ne nastopi nobeno magnetno sipanje in da se lamele čvrsto stisne drugoproti drugi.

Opis rešitve tehničnega problema

Tehnični problem je rešen s tem, da sta na traku iz pločevine dve vrsti pločevin za jedro E-oblike, ki ležita z odprtimi stranmi nasproti in druga ob drugi in sta na ta način premaknjeni druga proti drugi, da nalegajo konci drug ob drugem ležečih zunanjih krakov dveh sosednjih pločevin za jedro E-oblike na koncu središčnega kraka nasproti ležeče, premaknjene pločevine za jedro E-oblike in da se. zaključne pločevine I-oblike nahajajo v prostih prostorih, ki nastajajo med zunanjimi kraki in središčnimi kraki nasproti si ležečih pločevin za jedre E-oblike. Za oblikovanje magnetnega kroga se zaključne pločevine I-oblike ustrezno potisnejo med zunanje krake pločevin za jedro E-oblike. Na spodnjem in zunanjem delu zunanjih krakov pločevin za jedro E-oblike se nahajajo izvotline, v katere lahko po zaključku paketiranja lamel na znan način vprijema spenjalna letev s svojimi zapognjenimi vzdolžnimi robovi. S tem, da nalegajo pri postopku štancanja po izumu zunanji robovi zunanjih krakov drug proti drugemu, se lahko obe odprtini na njih izštancata z enim samim pehalom, pri čemer se doseže tudi bolj stabilna izvedba tega dela oročta. Nadalje se s postopkom štancanja doseže prednost, da se z ustreznim izoblikovanjem pehala razen obeh odprtin lahko izštanca še dodatno odprtine v središčnem kraku pločevin za jedra E-oblike, ki se je uporabljala za sprejem vložka za zračne reže.

Za izdelavo pločevin za jedra E-oblike in dveh med njihove krake položenih zaključnih pločevin L-oblike je znan tudi že postopek, pri katerem se štancata dve vrsti pločevin za jedra E-oblike, pri katerih ležijo odprte strani druga drugi nasproti in druga poleg druge (DE-OS 2 638 780) . Pri tem postopku segajo konci drug poleg drugega ležečih zunanjih krakov dveh sosednjih pločevin za jedro E-oblike drug preko drugega in med zunanjimi kraki preko središčnega kraka pločevine za jedro E-oblike nastali prost prostor, ki je izpolnjen od obeh v pravokotnih zloženih zaključnih pločevin L-oblike. To znano oblikovanje pločevine za jedro E-oblike in zaključnih pločevin L-oblike ima pomanjkljivost, da sestoji paket pločevine iz treh delov in da zato nima nobene zadostne čvrstosti, ker se lahko srednji deli L-oblike prevrnejo.

Postopek štancanja po izumu se lahko prednostno izoblikuje tako, da se naredi zaključna pločevina I-oblike daljša kot prosti prostor med zunanjimi kraki pločevine za jedra E-oblike. S tem se doseže, da se lahko paket zaključnih pločevin I-oblike pod napetostjo potisne med zunanje krake. Isti cilj se lahko doseže tudi z izštancanjem koncev zaključne pločevine I-oblike s poševnino, vendar z dodatno prednostjo, da je uvajanje I-paketa med zunanje krake E-paketa olajšano.

V določenih primerih je lahko koristno, če se prostor za namestitev navitja poveča ali tudi zmanjša. Ta naloga je po izumu rešena s tem, da se širina zaključne pločevine I-oblike poveča ali pomanjša. Pri izštancanju se doseže s tem večja ali manjša višina okna med zunanjimi kraki in središčnim krakom pločevine za jedro E-obiike, ne da bi nastal odpadek pri gradivu iz železa. Postopek štancanja po izumu je namenjen prednostno za izdelavo ploske gradbene oblike dušilke, pri čemer ne nastopi odpadek gradiva iz železa. Možni pa so primeri, ki zahtevajo višjo gradbeno obliko dušilke, ne da bi se spremenilo širino. To ima za posledico, da je vsota dolžin središčnega kraka in zunanjega kraka pločevine za jedro E-oblike glede na prosti prostor za izštancanje zaključne pločevine I-oblike večja, kot dolžina zaključne pločevine I-oblike, pri čemer nastaja nepomemben odpadek gradiva iz železa. Bistvena prednost postopka štancanja sestoji tudi v tem, da se pri potrebi po zračni reži med središčnim krakom pločevine za jedro E-oblike in zaključne pločevine I-oblike kot posledica krajšanja središčnega kraka podaljša zunanji krak za znesek zračne reže, s čemer se ustvari brez dodatnega gradiva iz železa povečan prostor za navitje.

Nadaljnje prednosti in podrobnosti izuma so razvidne iz naslednjega opisa nekaterih izvedbenih primerov. Tako prikazujejo:

sl. 3 dušilko s po postopku po izumu izdelanimi pločevinami za jedro in zaključnimi pločevinami v shematskem preseku, slika 2 namestitev E-pločevin za jedro in I-zaključnih pločevin dušilke pri postopku štancanja brez odpadka, slika 3 s postopkom izdelano pločevino za jedro E-oblike in zaključno pločevino I-oblike s posnetimi konci in slika 4 razmestitev E-pločevin za jedra in I-zaključnih pločevin pri postopku štancanja z malo odpadki.

V sliki 3 prikazana dušilka ima železno jedro, ki sestoji iz pločevin 1 za jedro E-oblike in zaključnih p3očevin 2 I-oblike. Središčni kraki 3 pločevin 3 za jedro E-oblike so obdani s tuljavo 4, ki se po navijanju potisne na paket E-ploče.vin 3 za jedro. Med zaključno pločevino 2 I-oblike in središčnim krakom 3 pločevine 1 za jedro E-oblike je nameščen' vložek 4a za režo, ki se lahko deformira in ki sega v utor 5, ki se nahaja v središčnem kraku 3. S pomočjo tega utora 5 je preprečeno, da bi se vložek 4a za zračno režo pri montaži odmaknil od sredine, tako da ne morejo nastopiti dodatne izgube zaradi vrtinčastih tokov. Potem, ko je paket zaključnih pločevin 2 I-oblike ustrezno potisnjen med zunanje krake 6 paketa pločevin 1 za jedro E-oblike, se zatem natakne spenjalna letev 7, ki vprijema s navzgor in navznoter zapognjenimi vzdolžnimi robovi 8 v konce zunanjih krakov 6 in se s svojimi vzdolžnimi robovi 8 sede v izvotline 9 na zunanjih krakih 6.

Slika 2 prikazuje, kako se pridobivajo pločevine 1 za jedro E-oblike in zaključne pločevine 2 I-oblike za dušilko po sliki 1 brez odpadka iz pločevinastega traku. Za dosego štancanja brez odpadka so pločevine 1 za jedro E-oblike razporejene druga proti drugi in tudi tako premaknjene, da na lega en konec 10 zunanjih krakov 6 dveh pločevin 1 za jedra E-oblike. na koncu središčnega kraka 3 druga proti drugi obrnjene pločevine 1 za jedro E-oblike. Pri tej prestavljeni razporeditvi druga proti drugi usmerjenih pločevin 1 za jedro E-oblike pripadata z izštancanjem prostorov, ki se nahajata med zunanjimi kraki 6 in srednjima krakoma, 3 vsakokrat po dve zaključni pločevini 2 I-oblike.

Nadalje je v sl. 2 prikazano, da se lahko odprtine 9 na zunanjih krakih 6 in utor 5 v srednjem kraku 3, ki je namenjen za sprejem vložka 4a za zračno režo, izštancajo kot posledica premaknjene razporeditve pločevin 1 za jedro E-oblike z enim samim pehalom.

Ustrezno sliki 3 imata zaradi lažjega uvajanja in povečanega stiskanja I-paketov med zunanjima krakoma 6 E-paketa konca zaključnih pločevin 2 I-oblike. poševnino 11, ki se razumljivo povrne kot poševnina 12 na pločevini 3 za jedro E-oblike, ne da bi imela tu praktičen pomen.

Slika 4 prikazuje razporeditev pločevine 3 za jedro E-oblike in zaključnih pločevin 2 I-oblike pri postopku štancanja z malo odpadki. Vsota dolžin iz središnega kraka 3 in zunanjega kraka 6 pločevine 3 za jedro E-oblike glede na prost prostor za izštancanje zaključne pločevine. I-oblike je večja kot dolžina zaključne pločevine I-oblike, zaradi česar nastane odpadek A na gradivu iz železa.

Na trak iz pločevine, t.j. trak iz materiala, iz katerega se izdelujejo pločevine E- in I-oblike za transformatorska jedra, je sestavljen iz med seboj se povezanih E- in I-pločevin za jedra tako, da sta na traku nameščeni dve vrsti pločevin E-oblike, ki ležita z odprtimi stranmi nasproti in druga ob drugi in sta premaknjeni druga proti drugi tako, da na legajo konci drug ob drugega ležičih zunanjin krakov dveh sosednjin pločevin E-oblike na koncu središčnega kraka nasproti ležeče, premaknjene pločevine E-oblike. Ob štancanju tega traku iz pločevine pa se iz prostih prostorov med zunanjimi kraki in središčnimi kraki pločevin Ε-oblike pridobijo zaključne pločevine i-oblike.

Claims (3)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   3. Trak iz pločevine za izdelavo pločevin za jedra E-oblike in z njihovimi zunanjimi kraki skladajočih se zaključnih pločevin I-oblike duši.lke ali transformatorja, posebno za uporabo kot priključna priprava za cevi s plinskim praznjenjem, označena s tem, da sta na njem nameščeni dve vrsti pločevin za jedro E-oblike (3), ki ležita z odprtimi stranmi nasproti in druga ob drugi in sta na tak način premaknjeni' druga proti drugi, da nalegajo konci (10) drug ob drugem ležečih zunanjih krakov (6) dven sosednjih pločevin za jedro E-oblike (!) na koncu središčnega kraka (3) nasproti ležeče, premaknjene pločevine za jedro E-oblike (1) in da se zaključne pločevine I-oblike (2) nahajajo v prostih prostornih med zunanjimi kraki (6) in središčnimi kraki (3) nasproti si ležečih pločevin za jedra E-oblike (1).
2. 2. Trak iz pločevine po zahtevku 1, označen s tem, da imata konca zaključne pločevine I-oblike (2) poševnino (13).
3. 3. Trak iz pločevine po zahtevku 3, označen s tem, da je vsota dolžin središčnega kraka (3) in zunanjega kraka (6) pločevine za jedro E-oblike (1) večja kot dolžina zaključne pločevine I-oblike (2).