Eno so zaklinjanja na svojo lastno poklicno čudovitost, vrhunskost, resnicoljubnost, nepogrešljivost, poštenost, objektivnost, uravnoteženost, profesionalnost, opravljanje poslanstva itn. Empirično preverjanje pa zelo pogosto pokaže precej drugačno sliko. Poglejmo enega svežega, pravzaprav šopek njih, vse v javnem interesu, za mesečne prispevke gospodinjstev in za narodov blagor.
TV Slovenija je na dan norcev, 1. aprila, v prvem dnevniku objavila dvominutni prispevek Edija Mavsarja o napovedani gradnji hotelskega kompleksa v Izoli.
Novica je bila tako pomembna, da so jo pod silno optimističnim naslovom »Izolo bo popestril nov hotelski kompleks« povzeli tudi na MMC, seveda z vgradnjo televizijskega prispevka. Ta objava je prava podoba izobilja, ki so nam ga prinesli demokracija, kapitalizem in tehnični napredek. Ponuja namreč branje in ogled TV prispevka. Hkrati, a lepo po vrsti: najprej naslov in podnaslov, potem vdelan video, pod njim pa še preostanek »novice«, ki je povzetek TV prispevka. Berite, glejte in berite.
Zakaj so v uredništvu MMC to zadevo, ki ima ta hip izrazito gospodarsko-političen značaj, uvrstili v rubriko »zabava in slog – ture avanture«, je vprašanje za medijske mandarinke in mandarine vseh barv, ki silno radi razlagajo svoja mnenja o temperaturi, tlaku in/ali uravnoteženosti naših medijev.
Naj najprej opozorim, da je MMC šele 1. aprila objavil, kar je bilo 31. marca predvajano televizijsko poročilo o inscenaciji 30. marca, ko sta župan Izole in predstavnik novega lastnika predmetnega zemljišča uprizorila poseben performans za medije – še zlasti za televizijo. O domnevnem motivu malo kasneje.
Zadeva z zemljiščem pod izolsko bolnišnico je bila novica sredi marca, ko so mnogi mediji poročali, da naj bi Gorenjska banka po približno sedmih letih vendarle uspela prodati zemljišče, ki ga je dobila ob stečaju Merkurja. Plaz objav je sprožil članek 21. marca v Financah, dva dni kasneje je o tej zadevi poročala STA, po njej pa 24ur ter drugi – z izjemo javnega zavoda v javnem interesu!
Medtem ko so Finance očitno objavile nekaj osnovnih podatkov o sami transakciji, so se potrudili tudi v uredništvu Primorskih novic. Malo so prebrskali javno dostopne evidence in stare medijske objave (to ter te) in že 23. marca objavili malo bolj skeptičen (racionalen) članek kot STA in njeni odjemalci. Dva dni kasneje so ga dopolnili s še enim člankom o preteklosti velikopoteznega podjetnika. Medtem so se v javnem zavodu na ves glas prepirali o tem, kdo skrbi za boljši žurnalizem in kdo ga duši. Ljudje pravijo, da se je to precej poznalo v produkciji.
K pisanju Primorskih novic bi dodal še nekaj podrobnosti. Po javno dostopnih evidencah je imela družba Nordis investicije d.o.o. v letu 2020 enega zaposlenega, zadnja štiri znana leta pa je več kot polovico prihodkov dobila iz sektorja država od najemnin, predvsem ministrstva za pravosodje in CUDV Radovljica. Edini lastnik Nordisa je Robin Industrial Corporation, ki pa je škotski le po sedežu, pisarno s telefonsko številko pa ima v Londonu. Zakaj?
Bržkone zato, ker gre za pravno posebnost imenovano »Scottish limited partnership«. Tako se imenuje zakonita škotska zakonska vrzel, ki megli transparentnost pravnih oseb in (lahko) služi kot obvod britanskih predpisov o preprečevanju pranja denarja. Zato je v minulem desetletju navdušila razne mednarodne akterje, mnoge iz Ukrajine in Rusije, pa menda tudi tiste, ki so iz treh moldavskih bank namolzli skoraj milijardo. Odkar je leta 2017 treba prijaviti osebe s pomembnim deležem teh L.P.-jev, je njihova mamljivost precej upadla. Tistega leta je bil v register vpisan znaten lastniški delež Kozamernika v Robin Industrial Corporation L.P., čeprav je bilo “partnerstvo” ustanovljeno že pet let prej.
Mimogrede, na istem naslovu, kjer ima Robin Industrial Corporation L.P. svojo londonsko pisarno in dopisni naslov svojega prevladujočega če že ne edinega lastnika, je registrirana tudi firma Robin Imperia Limited. V obeh Robinih, škotskem in londonskem, ima državljan Slovenije Miha Kozamernik več kot 75-odstoten lastniški delež, zato je tudi v Ajpesovi evidenci dejanskih lastnikov Nordisa naveden prav Kozamernik – z več kot 75-odstotnim deležem.
V luči minulih poslovnih zgodb, v katerih se je Miha Kozamernik vedno znova znašel sredi poslov, ki so kazali znake izžemanja in pranja denarja iz javnih korit, ki so v primežu politike in klik, je zanimivo, s čim naj bi se po svoji preprosti spletni predstavitvi sodeč ukvarjalo njegovo škotsko omejeno partnerstvo: »Accessories for radio stations, Infrastructual projects, Telecommunication products, Lifting and handling, Height safety equipment«.
Po vsem, kar so o Kozamernikovem ozadju objavile Primorske novice v tednu po 21. marcu, bi človek pričakoval, da se bo mož pred izprašujočimi novinarji potuhnil in počakal, da se njihova zvedavost poleže. A ni bilo tako. Župan Izole, ki se je ravno takrat otepal dolge sence neke kalne zgodbe o prenočevanju ministrice in njenih otrok ter obdelavo KPK v zvezi z nekimi nepremičninami, ga je silno potreboval. Potreboval pa je tudi kooperativne, optimistične, lahkoverne, napol slepe in napol gluhe medije. Javne medije. V javnem interesu.
Zato je 30. marca Edi Mavsar za TV Slovenija posnel zgoraj omenjen lep prispevek o lepih obetih za lepo Izolo, kar so potem lepo poobjavili še na MMC. In STA je 30. marca objavila še en članek o hotelu na strehi in Kozamerniku v roki, ki ga je možno celega prebrati na N1. Brez vsake omembe senc preteklosti, ki so jih nekaj dni prej objavile Primorske novice.
In čeprav je iz novice STA razbrati, da je izolski župan svoje izjave o nedolžnosti in brezmadežnosti prenočevanja družine Pivec medijem podal ob javnem/medijskem srečanju s Kozamernikom, so javni mediji iz tega naredili dve novici, kot da bi šlo za dva ločena dogodka, dve ločeni medijski inscenaciji. Za povrh je STA županovo izjavo o nedolžnosti objavila dobre pol ure pred novico o ugotovitvah KPK, še večji časovni razmik pa je pri poobjavi vesti STA nastal na MMC RTVS (tu ter tu). Župan ima prvo besedo!
Ker ima nacionalni medijski gigant RTVS tudi svojo izpostavo (dvojezično, večmedijsko) na Obali, so le malo kasneje objavili še eno vestičko na isto temo, tokrat ne od STA ampak od novinarke Radia Koper. Zato je bila na MMC tudi novica o »hotelskem kompleksu po vzoru Bernardina« objavljena še enkrat 2. aprila, v interpretaciji Radia Koper. Tako to gre v javnem zavodu, tudi ali še zlasti pod novo, bolj uravnoteženo pirkovo metlo …
Seveda bi se človek vprašal, kako ob množici kadrov nacionalnega medijskega giganta RTVS, ki so se ukvarjali z »novico« o novem hotelskem kompleksu v Izoli ni bilo nikogar, ki bi kaj vprašal o domnevno kalnem poslovnem ozadju glavnega akterja. Ja, kaj pa mislite, RTVS ni tabloid, ki bi se ukvarjal s trači! To je ugledna medijska hiša z najboljšimi kadri in najvišjimi poklicnimi standardi, še zlasti zdaj, ko so jo malo uravnotežili.
Zato so kožo izolskega župana po dnevu norcev v javnem zavodu reševali tudi še v nedeljo 3. aprila z »novico« o brezplačnem prevzemu azbestnih odpadkov. Preberite uvodni del:
Izolski občinski svet je po izčrpni razpravi sprejel pravilnik o brezplačnem prevzemu azbestnih odpadkov. Z njim želi spodbuditi občane k odgovornemu in varnemu ravnanju z azbestom, ki prepogosto konča v naravi, namesto na urejenih odlagališčih.
Delaven je župan, zagnana je izolska občinska uprava, požrtvovalni so izolski občinski svetniki, da zasedajo in tako pomembne odločitve sprejemajo ob koncih tedna, morda celo v soboto zvečer, ko bi se lahko doma zabavali ob briškoli ali Kaj dogaja.
Hja, kaj pa če gre za še eno medijsko raco? Kaj pa, če je bila ta seja občinskega sveta z izčrpno razpravo in sprejetjem pravilnika že kdaj prej? Res, to je bilo na 22. redni seji, sklicani na 17. marec ob 16. uri. Na njej so med drugim sprejeli tudi odlok o azbestnih odpadkih, ki je bil objavljen 31. marca, veljati je začel 1. aprila, ko je občina objavila tudi posebno sporočilo za javnost o tem.
S to objavo za medije je zadeva prišla do neodvisnih novinarjev, ki so v javnem interesu lahko – v nedeljo 3. aprila, dva tedna po seji z izčrpno razpravo – objavili še eno pozitivno novico iz občine Izola. Ker pa so prebrali samo občinsko sporočilo oziroma občinsko predlogo neodvisnega članka v javnem interesu, seveda niso vedeli, da na spletnem mestu občine piše, da ta odlok velja le do 30. oktobra 2022. In tudi če bi kdo to opazil, bi v soboto ali nedeljo najbrž težko dobil uradno pojasnilo občine, kaj to pomeni, saj v osnutku in v uradni objavi časovna omejitev veljavnosti odloka ni nikjer omenjena.
Vendar take malenkosti so popolnoma nepomembne, saj gre, ne pozabite, predvsem za reševanje lika in dela župana Izole, izključno v javnem interesu in po najvišjih poklicnih kriterijih. Če ne bi bilo tako, če bi šlo za članek o vzornem in vzorčnem primeru reševanja tegob z azbestom, bi z iskanjem ključne besede »azbest« na MMC najbrž našel še kakšno vest o tej nadlogi. Na primer o tem, kar so pred enim letom poročale Primorske novice o zbiranju azbesta v Komnu, pa januarja letos, da je piranska občina od maja do konca lanskega leta imela akcijo brezplačne oddaje azbestnih odpadkov in jih zbrala 35 ton. Ali vest o tem, da so s tako akcijo že januarja letos začeli v Kopru in bo trajala do konca oktobra oziroma do porabe za to namenjenih proračunskih sredstev. Primorske novice so objavile tudi novico o izolskem zbiranju azbesta – že 28. marca – in ker niso čakali na pomanjkljivo občinsko pičo za medije, so objavili tudi rok veljavnosti do 31. oktobra! Do 30. ali 31., to je zdaj vprašanje …
Ampak … časovno najbližja vsebinsko sorodna objava, ki jo iskalnik MMC ponudi za iskano besedo »azbest«, je iz januarja lani – o brezplačnem zbiranju azbestnih odpadkov v Kopru!
Si upa kdo stavit, da tudi v lanskem primeru ni šlo za novinarsko odkritje ali razkritje, ampak le za skrbno načrtovano občinsko občevanje v javnem interesu?
Bimbovo blogokletstvo