BIBLIOBLOG

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Centralno medicinsko knjižnico Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s kompetenčnim centrom Odprta knjižnica prireja strokovno srečanje “Pogled na odprto znanost 2020”

V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mize
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.

Udeleženci so bili še:
dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
Rok Zavrtanik, Založba Sanje
Aljoša Domijan, Gambit
Moderatorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino

Najprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:
Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).

Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.

28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.

Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji:

• Kam spadajo splošne/specialne knjižnice?
• Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine.
• Knjižnice ne bodo mogle brezplačno uporabljati avtorskih del (ki jih ima v svojih zbirkah) v izobraževalne namene. Člen 4 namreč izrecno omenja le izobraževalne ustanove.
• Knjižnice bodo morale za uporabo naslovov člankov in abstrakte (npr. bibliografije v katalogih) plačevati nadomestila. Zgolj spletne povezave (linki) naj bi bile iz plačila nadomestila izvzete, vsakršni opis vsebine (t. i. uporabna povezava) pa bi že lahko bil podvržen plačilu nadomestila, zaradi česar je posredno ogrožena tudi svoboda objavljanja spletnih povezav. Zaradi nejasnosti bi se lahko zgodilo, da bi bili predmet nadomestil ali celo blokad celotni korpusi vsebin javnih institucij.
• Knjižnice bodo morale nenehno filtrirati ali preverjati prispevke javnosti (npr. komentarji in ocene knjig v katalogu, domoznanske zbirke, ki jih prispeva javnost ter repozitoriji), saj lahko vsebujejo sporne vsebine. Člen 13 sicer izključuje izobraževalne in znanstvene repozitorije (definicija je precej nejasna), vendar naj bi vsi imetniki pravic prej morali izrecno privoliti v objavo.

Posnetek okrogle mize.

• avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons; 
• člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
• pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
• pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
• za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
• odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
• hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
• člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 

• sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
• znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
• znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
• znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
• znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
• sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
• poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

•  Zanesljivost pri zagotavljanju kakovosti raziskave, ki se odraža v oblikovanju, metodologiji, analizi in uporabi virov.
•  Poštenost pri poročanju rezultatov raziskav na pregleden, pošten in nepristranski način. 
• Spoštovanje kolegov, udeležencev raziskave, družbe, ekosistemov, kulturne dediščine in okolja. Prevzemanje odgovornosti za raziskovanje idej za objavo, za upravljanje in organizacijo, za usposabljanje, nadzor in mentorstvo ter za njihove širše vplive. 

1. Pomembnost:
   Navedbe podatkov bi morale biti v znanstvenem zapisu enako pomembne, kot citati drugih raziskovalnih predmetov, kot so publikacije . 
2.  Kredit in dodeljevanje:
   Podatkovne navedbe bi morale olajšati dajanje strokovnih kreditov ter normativno in pravno dodeljevanje vsem, ki prispevajo k podatkom, pri čemer se priznava, da se za vse podatke ne uporablja samo en slog ali mehanizem dodeljevanja. 
3.  Dokazi:
   V znanstveni literaturi, kadar koli in kjer koli se trditev sklicuje na podatke, je treba navesti ustrezne vire. 
4.  Edinstvena identifikacija:
   Zbiranje podatkov bi moralo vključevati trajno metodo za identifikacijo, ki je svetovno edinstvena in široko uporabljena v skupnosti . 
5.  Dostop:
   Podatkovne navedbe bi morale olajšati dostop do podatkov samih in do povezanih metapodatkov, dokumentacije, kode in drugih materialov, ki so potrebni tako za ljudi kot za stroje, da se lahko uporabijo referenčni podatki . 
6. Obstojnost:
   Edinstveni identifikatorji in metapodatki, ki opisujejo podatke, in njeno razporeditev, bi morali obstajati za nedoločen čas , t.j. celo izven življenjske dobe podatkov, ki jih opisujejo. 
7. Specifičnost in preverljivost:
   Navedbe podatkov bi morale olajšati prepoznavanje, dostop do in preverjanje podatkov. Navedbe ali metapodatki o citiranju bi morali vključevati informacije o poreklu in fiksnosti, ki zadostujejo za olajšanje preverjanja. 
8.  Interoperabilnost in prilagodljivost:
   Metode citiranja podatkov bi morale biti dovolj prilagodljive, da bi se prilagodile različnim praksam med skupnostmi, vendar se ne bi smele razlikovati toliko, da ogrožajo interoperabilnost praks citiranja podatkov med skupnostmi. 

- potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).

•  Prihodnost znanstvenega komuniciranja (Future of Scholarly Communication ) 
•  EOSC (European Open Science Cloud)) 
• Podatki FAIR (FAIR Data) 
• Spretnosti (Skills) 
• Integriteta raziskav (Research Integrity) 
• Nagrade (Rewards) 
• Altmetrics 
• Državljanska znanost (Citizen Science) 

• PREPOZNAVANJU izzivov raziskav, ki temeljijo na podatkih, 
• POZDRAVLJAJO, da je vizija evropske odprte znanosti široko razširjena na raziskovalnih podatkih 
• POTRJUJEJO, da je izvajanje EOSC proces, in ne projekt, ki temelji na stalnem učenju in medsebojnem usklajevanju; 
• POTRJUJEJO, da je EOSC začetek in ne konec tega procesa, ki temelji na stalnem sodelovanju z znanstvenimi zainteresiranimi stranmi t.j. podpisniki, 
• POZDRAVLJAJO naslednje namere in aktivno podpirajo njihovo izvajanje.

Povzeto iz https://danesjenovdan.si/copyleft/

USTAVITI MORAMO ČLENA 11 IN 13:
11. člen ogroža pravico do povezav! Lobisti velikih založnikov starih medijev s preživetimi poslovnimi modeli poskušajo ukiniti prost pretok informacij in računati za povezave do svojih vsebin. Splet brez linkov bi bil kot svet brez cest.
13. člen omogoča cenzuro memov, prezentacij, parodij, citatov in drugih vsebin! Avtorska dela lahko imetniki pravic že zdaj odstranijo s spletnih platform, tako da zahtevajo njihov umik. Zdaj pa namerava EU uvesti avtomatske cenzorske filtre že ob nalaganju vsebin. Ti ne bodo znali presoditi, kdaj gre za dovoljeno uporabo v skladu z zakonom (citiranje, parodiranje) oz. pošteno rabo in bodo tako onemogočali tudi objavo vsebin, ki sploh ne kršijo avtorskih pravic.

Če želimo, da EU pri spremembah avtorskega prava na prvo mesto postavi državljanke in državljane namesto založniškega kapitala, moramo skupaj povzdigniti glas. Odločitev je v rokah evropskih poslank in poslancev, nagovorimo jih!
Od evropskih poslank/-cev moramo zahtevati, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo naše internetno življenje!

Naslovi za pošiljanje e-pošte (osnutek besedila https://pastebin.com/raw/RjQSq4X4):
franc.bogovic@europarl.europa.eu,
tanja.fajon@europarl.europa.eu,
alojz.peterle@europarl.europa.eu,
igor.soltes@europarl.europa.eu,
patricija.sulin@europarl.europa.eu,
romana.tomc@europarl.europa.eu,
ivo.vajgl@europarl.europa.eu,
milan.zver@europarl.europa.eu

Od evropskih poslank/-cev @Franc_Bogovic, @tfajon, @lojzepeterle, @PatricijaSulin, @RomanaTomc, @ivajgl, @MilanZver, @isoltesEP zahtevam, da glasujejo proti reformi avtorskega prava ter zaščitijo moje internetno življenje! #copyleft https://t.co/XYpyCn3ACy

— Mitja V. Iskrić 🇸🇮 🇪🇺 (@mitja_i) June 14, 2018

Zagovorniki odprte znanosti vključno z IFLA - International Federation of Library Associations and Institutions opozarjajo in sodelujejo: 11. člen “poses a significant threat to an informed and literate society” https://sparceurope.org/copyrightreform/

https://saveyourinternet.eu